Vlada je ta teden potrdila predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu v t.i. drugem protikoronskem zakonu. Poroštvena shema je ocenjena v višini dveh milijard evrov. Država z zakonom daje poroštva za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80%, za velika pa v višini 70%. Vendar moramo poudariti, gre za denar, ki ga bo potrebno nekoč vračati.
Za katera posojila bo država dala poroštva?
Poroštva države bodo veljala za posojila pri bankah, hranilnicah in podružnicah bank in držav članic EU za posojila, ki bodo izpolnjevala naslednje pogoje:
posojilo je odobreno po 12. marcu 2020 in najpozneje do 31. decembra 2020,
če je namen posojila izključno financiranje osnovne dejavnosti posojilojemalca, in sicer financiranje novih ali dokončanja že začetih naložb ali financiranje obratnega kapitala,
če posojilo ni namenjeno financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini,
če ročnost posojila ne presega petih let,
da posojilo ni predmet odloga po že sprejetem zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti posojilojemalcev,
da je posojilojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline, in
če posojilo ni namenjeno za odplačilo obstoječih posojil pri katerikoli banki.
Posojilojemalec bo moral izpolnjevati te pogoje:
da se po stanju na dan 31. december 2019 ni štel za podjetje v težavah,
da se po 31. decembru 2019 sooča s težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19,
da ima na dan 31. december 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da je na dan vložitve vloge za posojilo v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno njihovo obročno odplačilo,
da se na dan sklenitve posojilne pogodbe šteje za plačnika.
Skoraj vse države sveta, ki jih je epidemija prizadela želijo čim prej prečkati morje finančnih težav, zadolževanj in druge gospodarske škode nastale zaradi COVID-19. Vendar bo vlada države tista, ki se bo z izbiro ukrepov odločila ali bo za to najela trajekt ali pa čoln na vesla. Sodeč po dosedanjih ukrepih v Sloveniji, veslamo, in to proti toku.
Ekonomisti, svarijo: Slovenija bi morala slediti vzorom drugih članic EU, primerjave z Nemčijo niso na mestu.
Vladna svetovalna skupina, z Lahovnikom na čelu je sicer mnenja, da je slovenska poroštvena shema oblikovana po zgledu Nemčije, vendar to ni čisto res.
Medtem, ko Nemčija višino posojil za katere jamči država, omejuje na 25% lanskih prihodkov, je ta procent v Sloveniji več kot enkrat manjši. Največja dovoljena višina posojila, za katero bo jamčila država, bo najverjetneje prenizka za posameznega posojilojemalca recimo za dokončanje večjih projektov, denimo gradnje stanovanj, pa tudi za najmanjša podjetja, ki imajo manjše kapitalske rezerve. Znesek posojil, za katera bo jamčila država, je omejen na 10 % lanskih letnih prihodkov oziroma enkratnih letnih stroškov dela.
Prav tako je nemška poroštvena shema vredna približno 500 milijard evrov, kar pomeni da je Nemčija za državna poroštva namenila več kot 10% svojega BDP-ja. Slovenija po drugi strani za državna poroštva namenja manj kot 5% BDP.
Več o Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 si preberite tukaj.
Za morebitna vprašanja v povezavi z 2. delom protikoronskega paketa nam pišite na office@r-podpecan.si
Comments