Vlada je potrdila že 8. sveženj protikoronske pomoči, ki naj bi v grobem prinašal skupno 320 milijonov sredstev pomoči. Podaljšuje se ukrep čakanja na delo, širi se krog upravičencev prejemnikov solidarnostnega in kriznega dodatka, vlada pa je dodala tudi možnost obročnega vračila pomoči ter subvencioniranje pri minimalni plači.
Subvencioniranje minimalne plače
Država bo delodajalcem za plače tistih delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače subvencionirala del plače v višini 50 eur na mesec. Minimalna plača se je namreč s 1.1.2021 zvišala na 1024,24 eur bruto, in ker so številna podjetja v težavah zaradi epidemije, bo del tega bremena krila država. Subvencioniranje bo trajalo v prvem polletju, torej do 30.6.2021.
Do subvencije niso upravičeni posredni ali neposredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, delodajalci prav tako niso upravičeni do subvencije za zaposlene v programu javnih del. Eden izmed pogojev subvencije je tudi ta, da delodajalec v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delavce, za katere je prejemal subvencijo.
Izjavo za omenjeno subvencijo bodo delodajalci (oziroma njihovi računovodje) oddajali prek eDavkov. Izjavo bo treba predložiti najpozneje do konca meseca za subvencijo za minuli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
Večji krog upravičencev do solidarnostnega in kriznega dodatka
Zakon določa, da enkratni solidarnostni dodatek prejmejo:
dijaki, starejši od 18 let, v višini 50 evrov
študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu v višini 150 evrov,
brezposelni, ki so delo izgubili po 12. marcu 2020 (in so na dan uveljavitve zakona še vedno brezposelni) v višini 150 evrov,
prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.
Krizni dodatek (200 eur) bodo sedaj prejeli tudi delavci, ki ga pri plači v decembru niso prejeli zaradi izplačila za poslovno uspešnost ali božičnice, zaradi česar niso bili upravičeni do kriznega dodatka.
Do kriznega dodatka so bili v januarju upravičeni vsi delavci, katerih zadnja izplačana plača (to je novembrska, ki se izplača v decembru) ne presega dvakratnika minimalne plače, torej zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 evra. Krizni dodatek delodajalec dobi vrnjen od države. A se je zaradi izplačil božičnic oziroma nagrad za poslovno uspešnost zapletlo. Tisti, ki so zaradi teh presegli omenjeni znesek, do kriznega dodatka niso bili upravičeni. V PKP8 so to popravili, zato se bo krizni dodatek preostalim delavcem izplačal ob januarski plači.
Podaljšanje ukrepa subvencioniranega čakanja na delo
Ukrep čakanja na delo se podaljšuje od 1. februarja do 30. aprila. Pogoji subvencioniranega čakanja ostajajo enaki; 20% upad prihodkov zaradi epidemije v letu 2021, v primerjavi z 2019 oziroma 2020. Če podjetje ni poslovalo v celotnem letu 2020 ali 2019, se bodo upoštevali povprečni mesečni prihodki. Zopet je možno koristiti 100% povračila izplačanega nadomestila za čakanje (bruto I), v kolikor skupni znesek državne pomoči podjetju ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje (izjeme v sektorju ribištva, akvakulture in primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov).
V kolikor pa je delodajalcu zaradi epidemije Covid-19 s predpisi onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti (npr. zapiranje gostinskih obratov z odloki) pa bo delodajalec prejel nadomestilo z vsemi davki in prispevki (bruto II).
Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni
Do 31. 12. 2021 se podaljšuje tudi možnost, da lahko zaposleni koristi tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Obročno odplačilo pomoči
Za vse delodajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev za pomoči (čakanje na delo, temeljni dohodek itd.) bo na voljo obročno odplačilo. To pomeni, da bodo podjetja lahko vračala sredstva v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta brez vsakršnih obresti. Za obročno odplačilo bo potrebno oddati vlogo na pristojni organ, ki bo ugotovil, ali ste do tega upravičeni ali ne.
Vendar pazite. V kolikor vam organ dovoli obročno odplačilo pomoči, vi pa zamudite s plačilom enega obroka, bodo z dnem zapadlosti zadnjega obroka zapadli v plačilo vsi naslednji obroki.
Comments