S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah in hranilnicah, ki so posledica zavezujočega navodila Banke Slovenije. Zaostreni pogoji sicer ne veljajo za nebančne kreditodajalce, kot so npr. lizing družbe. Zaradi zaostrenih pogojev je tako moč pričakovati preliv povpraševanja na nebančni in hkrati na ne povsem transparenten trg. Zaradi tega Tržni Inšpektorat tudi opozarja vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov previdni. Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjatve, na trgu pa se pojavljajo celo ponudniki, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kredita.
Z zaostrovanjem pogojev, želi Banka Slovenije:
1. Omejiti ročnost potrošniških kreditov na največ 7 let ter dovoliti nekaj manjših odstopanj
2. Omejiti največje mesečne obremenitve za stanovanjske in potrošniške kredite.( Potrošniški kredit je kredit, ki ga vzamemo, ko potrebujemo nekoliko manjšo vsoto denarja za npr. nakup avtomobila) .
Banka bo tako lahko potrošnika kreditirala do največ 50 % mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 %). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače (674 EUR do 31.12.2019 in 715 EUR po 1.1.2020). V kolikor preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je potrebno znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 EUR).
Kaj to pomeni v praksi?
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.
- Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)
- Obstoječi krediti: 0 EUR
- Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR
- Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 EUR
- Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 EUR
V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 EUR (skupaj za 60.000 EUR), v kolikor oba prejemata slovensko povprečno plačo. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.
- Plača kreditojemalca: 928 EUR neto
- Obstoječi krediti: 0 EUR
- Kreditna sposobnost = 928 - (715+237) = 0 EUR
- Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR
- Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = 0 EUR
V tem primeru nobeden od staršev ne more najeti kredita.
Dvočlanska družina z enim mladoletnim otrokom (npr. mati samohranilka)
- Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)
- Obstoječi krediti: 0 EUR
- Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+310) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 94 EUR
- Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.500 EUR
- Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno maksimalno 17.000 EUR
V tem primeru se lahko mati samohranilka zadolži največ do 17.000 EUR. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.
Banke ocenjujejo, da bo omejitev kreditiranja imela širše posledice, v kolikor država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja za nakupe nepremičnin in financiranje tekoče porabe. Ocenjujejo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 – 70 mio EUR mesečno oz. 600 – 740 mio EUR letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe predvsem »rabljenih« stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost.
V vmesnem času, dokler država državljanom ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, ocenjujejo, da se bo znižal življenjski standard, saj nekatere dobrine ne bodo dosegljive, zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP.
Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na »sivem« ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave.
Yorumlar