Obeta se nam potencialno najhujša kriza v zadnjih 100 letih. Zajezitev virusa COVID-19 in nastala gospodarska škoda bosta odvisna predvsem od ukrepov vlade posamezne države. Vlada je že sprejela nekaj ukrepov za pomoč gospodarstvu, na nekatere ukrepe še čakamo. V nadaljevanju vam predstavljamo ocene gospodarske škode, ki bo kot posledica krize nastala v Sloveniji po mnenju strokovnjaka in ekonomista dr. Jožeta Damijana. Lotili pa smo se tudi nekaj dodatnih predlogov pomoči, ki bi po mnenju slovenskih ekonomistov uspešno zajezili veliko gospodarsko škodo ob koncu krize.
Epidemije in vojne
Epidemije so velikokrat lahko nevarnejše od vojn, nevarnejše zaradi večjega števila smrti kot tudi zaradi negativnih posledic, ki jih imajo epidemije na gospodarstvo. Za lažjo predstavo nekaj statističnih podatkov iz preteklosti:
- Španska gripa (1918-1920) je zahtevala 50 milijonov človeških življenj (3% populacije)
- 1. svetovna vojna (1914-1918) je zahtevala 22 milijonov človeških življenj (1,3% populacije)
- 2. svetovna vojna (1939-1945) je zahtevala 85 milijonov človeških življenj(3% populacije)
- V kolikor se pri epidemiji s COVID-19 okuži 50% svetovne populacije, lahko pričakujemo med 40 in 80 milijonov smrtnih žrtev.
Iz gospodarskega vidika v primeru epidemije celotna gospodarska aktivnost miruje, medtem ko lahko BDP države med vojno celo narašča. Strokovnjaki zato ocenjujejo gospodarsko škodo epidemije koronavirusa nekje med 5 in 15% BDP-ja, kar bo med drugimi posledica karanten in zaprtja mednarodne trgovine. Višina škode pa bo odvisna od uspešnosti ukrepov posamezne vlade.
Koliko časa bo še trajala epidemija v Sloveniji?
Po napovedih strokovnjakov ter v primerjavi z mestom Wuhan na Kitajskem nas še približno teden dni loči od vrhunca okužb s COVID-19. Konec drastičnih ukrepov sicer napovedujejo konec aprila, v kolikor bomo seveda dosledno upoštevali vsa navodila s strani vlade in zdravstvenih organizacij.
Kljub temu pa primerjave s Kitajsko ne kažejo čisto realne slike napovedi epidemije v Evropi. Ko je Kitajska 13. marca uvedla karanteno, so ljudje takoj prenehali z javnim življenjem in so ostali doma. V zahodnem svetu pa težko pričakujemo od prebivalstva, da se bodo vsi striktno držali enakih pravil. Za primer vzemimo Italijo, kjer so posledice virusa katastrofalne in kjer se kljub strogim ukrepom za zajezitev virusa, ta še kar širi. Po isti poti gresta tudi Španija in Francija.
Kakšna bo gospodarska škoda?
Po mnenju strokovnjakov so napovedi naslednje:
V primeru blažje krize (marec-maj 2020), kjer bi prišlo do konca marca do zaprtja večine industrij, z majem pa bi večina začela poslovati nazaj na 75% svojih kapacitet in z junijem nazaj na 100%; padec BDP-ja za 6.3%.
V primeru daljše krize (marec-december 2020), kjer bo okrevanje gospodarstva bistveno počasnejše in lahko traja v najslabšem primeru vse do decembra; padec BDP-ja za 14%.
Vir simulacij: dr. Jože P. Damijan
Gospodarska škoda bo odvisna predvsem od učinkovitosti ukrepov naše vlade, zato bo tudi obseg krize (daljše ali krajše) odvisen od sprejetih zakonov in ukrepov kot tudi od upoštevanja omejitve gibanja in karantene s strani prebivalstva.
Potrebni ukrepi za zajezitev gospodarske škode
Slovenska vlada je v zadnjem tednu sprejela številne ukrepe za zajezitev virusa kot tudi za zajezitev gospodarske škode za posledicami COVID-19. Najpomembnejše predlagane ukrepe smo vam že predstavili in si jih lahko preberete tukaj. Gospodarska zbornica in številni podjetniki pozdravljajo že objavljene predlagane ukrepe, vendar z naslednjim paketom pričakujejo še konkretnejše ukrepe za ureditev plačilne nediscipline in neposredne finančne spodbude panogam, ki so v tem obdobju utrpele največ škode.
Za kar se da najboljšo pomoč gospodarstvu je ključnega pomena hitro ukrepanje in dobra komunikacija. Slovenski ekonomist dr. Jože P. Damijan je predlagal še nekatere dodatne ukrepe, ki bi jih morala vlada sprejeti, da se posledice koronavirusa minimizirajo. Izpad prihodkov bi morala vlada kompenzirati vsem svojim državljanom in jim tako plačati, da ostanejo doma in se ne poslužujejo morebitnih oblik dela na črno, kot je v času karantene to mogoče opaziti pri nekaterih frizerskih salonih, kozmetičnih storitvah in tudi v drugih storitvenih dejavnostih.
Po mnenju dr. Damijana, sta na ekonomskem področju daleč najbolj smiselna dva ukrepa, da se ohranijo tako podjetja kot delovna mesta:
- helikopterski denar za podjetja: Vlada v celoti kompenzira izpad neto prodaje in v celoti financira bruto stroške plač zaposlenih, ki zaradi krize in ukrepov za omejevanje virusa ne morejo delati. Zakaj? Prva reakcija podjetij, ki imajo izpad prihodkov je odpuščanje zaposlenih ali pa stečaj podjetij samozaposlenih. Odpuščanje viška delovne sile je za podjetja najbolj racionalna rešitev, s čemer pa se še poveča breme države.
- helikopterski denar za prebivalstvo: Vlada organizira transferje vsem prebivalcem ob koncu krize z namenom zagona povpraševanja. ZDA in Japonska razmišljata o podobnih ukrepih in sta že predlagali enkratne transferje za vse prebivalce ob koncu krize. Če bi v Sloveniji uvedli tak ukrep in bi vsakemu prebivalcu dali 500€ in vsakemu otroku 150€, bi to pomenilo uporabo okoli 800 milijonov € proračunskih sredstev. Ko je krize konec je potrebno nazaj zagnati celotno gospodarstvo in z enkratnimi transferji bi lahko to veliko hitreje dosegli. Pomembno pa je tudi, da bi se ob tem spodbujal nakup oziroma koriščenje storitev slovenskih proizvajalcev, kar bi dodatno pomenilo, da bi se velik del teh transferjev preko DDV-ja znašel nazaj v državni blagajni.
"Ko ti gori hiša in gasiš požar, ne razmišljaš o računu za vodo." (Egon Zakrajšek)
Je Slovenija finančno dovolj močna za sofinanciranje takšnih ukrepov?
Slovenska vlada se mora ustrezno pripraviti na velik šok, ki lahko sledi krizi, v smislu zagotavljanja likvidnosti sredstev v državnem proračunu (najmanj 15% BDP oziroma okoli 7,5 milijard €, kot znaša projekcija daljše krize). "V tem trenutku je ključno, da pogasimo požar,"pravi dr. Damijan, česar se zavedajo tudi centralne banke, ki sprejemajo ukrepe, ki jih v svoji zgodovini niso še nikoli.
ECB (Evropska Centralna Banka) je v znaku pomoči članicam EU namenila 750 milijard € posebnemu programu kupovanja obveznic samo za boj proti pandemiji. To pomeni, da je dala sredstva v višini 5% evropskega BDP-ja za zmanjšanje negativnih učinkov širjenja virusa na gospodarskem področju. V Sloveniji bi potrebovali za minimalen potreben obseg ukrepov med 2,6 do 5,9 milijard €, odvisno zopet od trajanja krize in izpada BDP-ja.
Slovenija v tem trenutku ne bi smela imeti problemov s financiranjem ukrepov in dodeljevanjem pomoči. Naša država naj bi že imela 3 milijarde € likvidnih sredstev v svojem proračunu, hkrati pa lahko izda 10 ali 20 letne obveznice, kjer so donosi praktično negativni (izdali bi lahko vsaj za 5 milijard teh obveznic). V primeru negativnih donosov teh obveznic, bi lahko čez 10 let plačali tudi manj za najem kredita oziroma obveznic, kot je ta vreden danes, ko potrebujemo denar.
Slovenska vlada lahko protikrizne ukrepe financira praktično zastonj
Iz programa ECB, ki smo ga že omenili, je Slovenija upravičena do 2,5 milijarde € za nakup obveznic, tega denarja po vsej verjetnosti ne bo treba nikoli odplačati. To pomeni, da lahko slovenska vlada protikrizne ukrepe financira praktično zastonj. Vidimo, da bi teoretično lahko vlada pokrila blažjo krizo (padec BDP za 6,3%; potreben obseg ukrepov v vrednosti 2,6 milijarde €) skoraj v celoti zgolj iz sredstev ECB, kar nas ne bo niti nič stalo.
V kolikor bi slovenska vlada v celoti pokrila izpad dohodkov vsem gospodarskim družbam, teoretično sploh ne bi prišlo do izpada BDP in do recesije. Na primeru dosedanjih predlaganih ukrepov vlade ne gre za popolno pomoč podjetjem, zato lahko kljub uspešnim ukrepom vseeno pričakujemo manjši upad BDP-ja.
Večinsko mnenje prebivalstva, ki sodelujejo na različnih forumih in medijih o tem, kako bo država nazaj pobirala sredstva, ki jih bo namenila za pomoč pri reševanju iz krize, preko višjih davkov pa po predstavljenih projekcijah absolutno ne drži.
V našem računovodstvu skrbimo, da kljub izrednim razmeram, ki veljajo za državo, skrbimo, da ste z novostmi seznanjeni. Svojim strankam in poslovnim partnerjem redno pošiljamo informacije glede novih ukrepov in obrazložitve morebitnih zakonov, ki prihajajo v veljavo.V primeru morebitnih vprašanj nas kontaktirajte na office@r-podpecan.si
Comments