28.11.2020 je v veljavo stopil nov, šesti paketi protikoronske pomoči za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19. V nadaljevanju predstavljamo glavne ukrepe za delodajalce, celoten čistopis zakona pa je dostopen na naslednji povezavi.
Kateri ukrepi se podaljšujejo?
Vlada podaljšuje ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa do 30.6.2021.
Prav tako se podaljšujejo nadomestila plač za čas čakanja na delo do 31. 1. 2021. Dodatno pa se zvišuje tudi višina povračila nadomestila plač za čas čakanja na delo na 100% za vse vloge od meseca novembra dalje. 100% nadomestilo plače prejmejo vsa podjetja, ki še niso in tudi ne bodo presegla 800.000 evrov državnih pomoči, vsa ostala so upravičena do 80% povračila s strani države.
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. septembra 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
ZRSZ zavrača vloge za čakanje na delo in skrajšan delovni čas, če je delodajalec delavca zaposlil in ga takoj napotil na ukrep. Njihova obrazložitev je, da je ukrep namenjen ohranjanju zaposlitve, to pomeni, da delodajalec delavca ne bi odpustil.
Prav tako moraji biti odredbe datirane pred dnem napotitve na čakanje na delo ali skrajšan delovni čas. Kakor vas opozarjamo že več čas ukrepov, mora delavec prejeti pisno odredbo pred nastopom čakanja na delo ali skrajšanega delovnika. Prihaja do primerov, ko delodajalci čakajo uveljavitev zakona in šele nato delavcem izročijo odredbe (za nazaj), ti pa so v resnici že na ukrepu. V takih primerih prosi ZRSZ delodajalce za izjasnitev,
ZRSZ je tudi objavil odgovor na vprašanje, ali lahko delavca, ki ga je delodajalec zaposlil preko APZ (aktivne politike zaposlovanja/je zanj prejel subvencijo s strani ZRSZ), da na ukrep čakanja na delo ali skrajšanega delovnega časa. Odgovor je NE.
Novi ukrepi
Novi paket protikoronske pomoči je prinesel tudi ukrep subvencioniranja fiksnih stroškov. Če ste med tistimi, ki vam bodo prihodki med oktobrom in decembrom upadli za vsaj 30 odstotkov zaradi COVID-19, potem vam bo država subvencionirala del fiksnih stroškov. Za to boste lahko zaprosili z vlogo na eDavkih, ki jo morate oddati do konca leta, na voljo pa bo predvidoma 17. decembra.
Do ukrepa bodo upravičene pravne ali fizične osebe:
registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. 9. 2020 in
ki imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve zakona ali
samozaposlena oseba, ki je na dan uveljavitve zakona vključena v zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve zakona vključena v zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
se na dan 31. 12. 2019 ne šteje za podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU in
ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
Za upravičence ne štejejo:
neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnosti, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan oddaje vloge,
tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija EU v RS.
Država bo subvencionirala stroške tako, da bo:
tistim, ki so jim prihodki v zadnjem četrtletju 2020 upadli od 30 do 70 odstotkov, povrnila 1,8 odstotka prihodkov od prodaje za leto 2019 (oziroma 0,6 odstotka na mesec v upravičenem obdobju od oktobra do decembra),
tistim, ki so jim prihodki v zadnjem letošnjem četrtletju upadli za več kot 70 odstotkov, pa povrnila 3,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 (oziroma 1,2 odstotka na mesec v upravičenem obdobju od oktobra do decembra).
Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se pri izračunu upada prihodkov od prodaje kot pri izračunu višine pomoči namesto letnih prihodkov od prodaje za leto 2019 upoštevajo prihodki od prodaje od datuma registracije do vključno 1. septembra 2020, preračunani na isto obračunsko obdobje.
Seveda je tu nekaj omejitev. Subvencija ne more biti več kot:
tisoč evrov na mesec na zaposlenega, ki je zaposlen za nedoločen čas, oziroma tisoč evrov na samozaposlenega ali družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda;
70 odstotkov čiste izgube upravičenca, ki je srednje ali veliko podjetje v upravičenem obdobju;
90 odstotkov čiste izgube upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje v upravičenem obdobju;
800 tisoč evrov skupaj z drugimi prejetimi pomočmi za upravičence, ki so bili registrirani od 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020.
Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
Upravičenec bo izplačilo pomoči uveljavljal z oddajo vloge preko eDavkov. Vlogo je potrebno predložiti najkasneje do 31. 12. 2020.V kolikor upravičenec naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev glede upada prometa ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020 in vrne preveč prejete pomoči v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku roka za vračilo se zaračunavajo zakonske zamudne obresti.
Normiranci: v primeru koriščenja ukrepa so dolžni zagotavljati podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020 na podlagi verodostojnih listin.
Izplačilo pomoči: 20. 1. 2021
Oprostitev najemnin (najemojemalci), če je lastnik država ali lokalna skupnost
Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, pod določenimi pogoji se ne zaračunava najemnina ali del najemnine.
Odlog plačila davčnih obveznosti
Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Odlog velja tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.
Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek davka ali prispevkov ne zaračunajo obresti. V kolikor pa zavezanec s plačilo posameznega obroka zamudi, mu z dnem zapadlosti obroka zapadajo vsi naslednji neplačani obroki.
Davčni organ bo o vlogi, ki jo bodo davčni zavezanci vložili elektronsko preko eDavkov, odločil v 8 dneh. V kolikor bo FURS ocenil, da gre za rizično terjatev bo zahteval zavarovanje. Omenjeni ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer ga lahko vlada podaljša še za obdobje 6 mesecev.
Comments